Meni ni nič več jasno… Šla sem na konferenco o razvojni motnji koordinacije (RMK) in pozdravila moje aspi karakteristike 💪!
Naj razložim…
Na konferenci se na vsake dve leti srečamo eni in isti ljudje. Seveda pridejo tudi kakšni novi in študenti, a glavnina ostaja ista.
Skupnost raziskovalcev in tistih, ki izvajamo obravnave za posameznike z RMK, je posebna skupnost. Tu ni problem priti do big kahunas, svetovno priznanih in cenjenih kalibrov kot so Tanya Rihtman, Mary Chambers, Sheila Henderson, Jan Piek in Elisabeth Hill, in se z njimi pogovarjati kot s sebi enakimi. Tega pri nas ne doživiš!
Tu se počutim kot riba v vodi. Uživam v predstavitvah, v zgoraj omenjenih diskusijah, v delavnicah. Sem družabna, zgovorna, brez dlake na jeziku. In sem sprejeta.
Ker sem tem big kahunas povedala, da sem tudi sama par let nazaj dobila diagnozo RMK, sem jim sila zanimiva. Kot testni subjekt in kot nekdo, ki razume njihov jezik, jezik raziskovalcev RMK.
Pogovarjala sem se z dr. Hillovo, ki v zadnjih letih raziskuje izvršilne funkcije in socialne veščine pri odraslih. Povedala sem ji za moje skrbi glede mojih aspi karakteristih. Rekla je, da je možno, je pa tudi možno, da socialne posebnosti izhajajo iz RMK. In puff, there goes autism 🙃.
RMK je moj usmerjen interes že skoraj 17 let (ja, toliko sem že stara). Ko imam možnost pogovora o RMK (ali o katerikoli nevrorazličnosti), kar vzcvetim.
Najbolj zanimivo pa je bilo, kako sprejemajoči so bili. Big kahunas, tudi takšni, s katerimi sem prvič navezala neformalen stik, so mi ob priznanju RMK začeli izvajati prilagoditve. Da dol padeš!
Ena mi je pridržala lonček za kavo, druga mi je prinesla kocko zvočnik (ki jo ponavadi veselo mečejo po predavalnico) bližje in jo vrgla z bistveno manjše razdalje, tretja mi je pomagala brisati, ko sem polila nekaj v kavarni. Ne moreš verjeti.
Sedaj pa razmišljam… Kako bi se naši nevrorazlični otroci počutili v takšnem inkluzivnem okolju? Takoj bi vzcveteli, takoj bi bilo manj meltdownov.
Samo s petimi besedami na A, bi se “pozdravili” do te mere, da bi postalo znosno ali celo neopazno:
1. zavedanje (awareness)
2. sprejemanje (acceptance)
3. cenjenje (appreciation)
4. prilagoditve (accomodation)
5. dostopnost (accessability)
Torej, v tej skupnosti sem nevrotipična. Doma pa bom spet tečna in avtistična… Lep pozdrav s severa!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj