Ravnokar smo imeli družinsko večerjo in debatirali kdo je kaj, po superherojsko.
Sin kot vedno prvi pove, da je ade hade dolfi aspi. To so tudi njegove uradne diagnoze. ADHD, Aspergerjev sindrom in RMK oz. dispraksija.
Srednja pupa hoče takoj vedeti, kaj bi lahko bila njena superherojska moč. Oba z možem soglasno izstreliva: “Ade hade!” Sploh danes, ko jo odbija od sten in ne sledi nobenim navodilom.
Uradno je sicer pred 1 mesecem dobila drugo diagnozo na ORL v ZD, tj. prevodna obojestranska naglušnost. Moje strokovno mnenje je prej ade hade in slaba neposredna slušna pozornost kot pa naglušnost. Malo me skrbi, da se zadaj skriva še aspi, a o tem bodo strokovnjaki presodili. Zaenkrat bi jaz potrdila le ade hade.
Takoj zatem se oglasi tamala pupa. Ona bi rada bila tudi ade hade. Vse ponavlja za veliko sestro. Mož ji razloži, da žal ona ne more biti ade hade, je pa verjetno dolfi aspi, tako kot mama, tako kot brat.
Sprva je malo užaljena, a se hitro pomiri in reče: “Plav, pol sem pa aspi! Ja, dolfi aspi.” To je zanjo urejeno, je pomirjena in nasmejana.
Srednja pupa se takoj za tem oglasi in reče: “Če hočeš biti dolfi aspi, moraš biti Dolfi Taja aspi.” Dolfi je bil naš kuža, po katerem sem izpeljala anagram za našo skupino za pomoč posameznikom z RMK oz. dispraksijo. Taja pa je naša kužika.
Moj mož si zasluži tudi superherojsko moč. Pred 11 leti sem v članku preroško predvidela vse naše bodoče družinske izzive s hipotetično zgodbo o družini z učnimi težavami. Kar 2 leti pred mojim prvim otrokom…
Skratka, moj mož vedno bolj ugotavlja, da je njegova supermoč ade hade, jaz pa veselo kimam.
Zame pa tako ali tako že veste. Uradno imam diagnozo dolfi, ima me, da bi šla po diagnozo aspi, ade hade pa naj ostane nekje speč – ga ne rabim.
Saj pravim, posebna družina, s posebnimi superherojskimi močmi.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj