Prejšnji teden sem po naključju ugotovila, da je nekdo vzel moje predavanje o RMK/dispraksiji, ki ga izvajam že vrsto let, ga preoblikoval in objavil kot svojega. Objavil kot gradivo za pomoč učencem, vir “nekdo drug”.
Plagiatorstvo v Sloveniji, sploh na področju SRP, je velik problem. Nekako še razumem kopiranje DZ ali izdelavo podobnega didaktičnega pripomočka. K temu s(m)o SRP primorani, ker sami nimamo česa v roke za prijeti. Čeprav se mora najti samo nekdo, ki nas bo s palico po prstih takoj, ko ugotovi, da gre za kopiranje.
Nikakor pa ne razumem nacionalnega športa “poskusi prepisati, saj ti nihče nič ne more”! Ni res! Kot pravi izjemna učiteljica JF v repliki na tole mojo stisko, ko sem prejšnji teden robantila na FB: “… še za manj so leteli tudi ministri”.
Nimam srca, da bi za 10% naših študentov, ki se nikakor ne zmorejo naučiti korektnega citiranja, šla v prijavo na Univerzo. S tem se naj ukvarjajo mentorji, to je njihova dolžnost.
Ta mesec sem našla tako diplomsko kot magisterij, kjer so moja predavanja in članke copy-paste dali v svoja dela, v referencah pa navedli vir, ki je nedostopen javnosti. Vir, ki sem ga lahko jaz uporabila, ker poznam avtorja in mi je njegovo raziskavo v tujini s privoljenjem za uporabo poslal sam. Ne verjamem pa, da jo je poslal tudi omenjenemu študentu.
Kdo je tu nor? Ljudje mislijo, da jaz, ki izgubljam energijo in moj dragoceni čas…
Če se vrnem na copy-paste objavo na začetku tega zapisa. Še isto minuto, ko sem zagledala objavo, sem pisala vsem po vrsti, ki so bili po mojem mnenju vpleteni v to objavo – projektni skupini in šoli, ki je posredovala gradiva za projekt.
V mailu sem neznanim avtorjem postavila rok do danes za opravičilo, če ne bo padla tožba zaradi kršenja avtorskih pravic.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj