Na posvetu MIŠZ, kjer so se zbrali tako strokovnjaki kot starši in ostali entuziasti za prepotrebne spremembe v slovenskem šolstvu, sem izvedla 2-minutni stand-up meeting.
https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=1159401267552788&id=360492934110296
Na stand-up meeting me je navadila moja šefica, izjemna zdravnica v razvojni ambulanti. Menda si s tovrstnim srečanjem bolje zapomnimo tematiko, smo bolj kreativni in bolj učinkoviti…
Vsi so morali vstati, vključno z ministrom, sekretarji, profesorji, predstavniki raznih resorjev na državni in lokalni ravni, predstavniki različnih združenj in društev, civilne iniciative, učitelji in seveda starši. Nato smo se šli ekskluzijo (v nasprotju z inkluzijo, ki je bila subtilna glavna tema moje kratke predstavitve). Po vrsti so se morali usesti tisti, ki:
- nimajo težav s trenutnim stanjem v šolstvu
- se v svojem vsakdanu ne ukvarjajo z OPP
- se strinjajo s trenutnim sistemom usmerjanja OPP
- ne soustvarjajo s starši temveč jim svetujejo, jih podučujejo
- so že utrujeni od vsega skupaj
- niso za enakopravnost otrok, mladostnikov in odraslih.
Za tiste, ki so ostali stoječi, sem sklepala, da podpirajo enakopravne priložnosti OPP.
Gospod minister je najprej sedel, proti koncu pa stal… Povedal je, da bi raje sedel. Predvidevam, da je že predčasno prišel do 5. točke moje ekskluzije.
Moje končno sporočilo je bilo slednje: Enake možnosti OPP ob ustreznih prilagoditvah, razumevanju in sprejemanju. Enake možnosti, vključenost staršev v sam proces, soustvarjanje s starši. Enake možnosti na vseh nivojih izobraževanja. In seveda vseživljenjskost…
Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi smo začeli pri najmlajših, sedaj pa moramo graditi temelje in kasneje celotne strukture po vseživljenjski poti navzgor.
Na koncu sem se predstavila in obljubila, da bom še naprej podrepna muha za vse, ki so na koncu moje ekskluzije sedeli…
IZJEMEN.SI 
Komentiraj