Nekdo je na Facebooku objavil čustveno zahvalo svojemu učitelju
… ob kateri sem dobila solze v oči!
Pomislila sem na pogosto degradacijo strokovnih delavcev, ki delajo z našimi otroki bodisi v šolstvu, bodisi v zdravstvu.
Slovenceljska praksa pri nas je drugačna, pri nas te še zbrcajo… Veliko jih ne zna reči niti adijo ob odhodu. Besede hvala in lep dan niso del njihovega besednjaka. Nekateri se niti ne poslovijo ob zadnjem srečanju, oni so enostavno zaključili s storitvijo pri meni. Kot pri frizerju. Pa še tam dajo napitnino.
Da me ne boste narobe razumeli, nikakor nočem napitnine ali daril, le spodbudne besede, da so se v moji družbi vsaj malo dobro počutili. To rabim za svojo dušo in strokovno samopodobo.
Mi pa kot pedagoginji ogromno pomeni, ko zadnja leta dobim vaša sporočila na messenger ali e-mail (saj veste, kdo ste, vem da me berete), ko pokličete v mojo ambulanto ali pridete kar tako na obisk.
Ti starši se mi zahvalijo za tistih nekaj ur, ki sem jih preživela z njimi in njihovimi otroki v mojih ambulantah in ponosno povedo, kako dobro gre njihovim otrokom. Njihovim otrokom, ki sem jih spoznala kot male čmrlje v vrtcu, sedaj pa se nekateri vpisujejo že na faks. Madona sem stara…
Pravijo, da so si me kljub parim uram skupnih trenutkov zapomnili. Da sem pustila poseben pečat v njihovem življenju in v njihovih srcih. Ufff, kakšna poslastica je to za mojo dušo. 😘🤗😏
To prekosi vse pritožbe, prepire in celo udarce (psihične in celo fizične). Ob cca 900 otrocih, ki jih je šlo skozi moje roke v moji “kratki” karieri, doživiš marsikaj.
Čez mene so se pritožili že direktorjem ustanov, ker nisem po navodilih moje vodje sprejela v obravnavo otrok iz druge regije, mestnega predela ipd.
Pritožili so se, ko jim nisem dala terminov, ki bi njim ustrezali, ko sem vse enakovredno obravnavala, pa naj so otroci ministrov ali brezposelnih staršev. Enake pravice za vse!
Pritožili so se, ker sem pred otrokom povedala, da ima tako dobra kot šibka področja. Eni so se pritožili, ker sem 8-letnemu otroku rekla, da bova morala izboljšati njegovo grafomotoriko. Bohnedej, da izve, kako težko piše, uničila sem mu samopodobo!
Pritožili so se celo, da preveč prelagam na starše, kaj vse morajo z otroki doma delati, namesto, da bi pozdravila njihove otroke nevrorazličnosti že s par popoldanskimi pregledi.
To sem se s slabo izkušnjo naučila in sedaj vprašam starše, če bi sploh zmogli moj predlog izvesti doma. Nekateri iskreno povedo, da ne bi zmogli. Vprašam jih tudi, če dovolijo, da njihov otrok sliši mojo oceno. Nekateri rečejo ne in otroke pošljejo ven.
In je manj pritožb…
Sedaj ne dajem več nasvetov, ampak z družinami soustvarjam, včasih jih celo vprašam za njihova mnenja glede “diagnoz”. Ena moja mama je zadnjič dobila solze v oči in rekla, da sem prva, ki je njo kar koli upoštevala, kaj šele vprašala za mnenje.
Drage moje družine, ki ste šle skozi moje prste, verjemite mi, da ste mi vsi ostali v srcu, večina tudi poimensko v spominu (pri imenih imam včasih stisko, ker je moj spomin bolj naravnan na obraze).
Če dobim še kakšno sporočilo, repliko na ta blog ali komentar pod objavo, mi boste polepšali dan… Druge potrditve ne rabim, samo en 👍 ali 💖.
Rada vas imam! Hvala, ker sem bila lahko majhen delček v življenju vaše družine, ko sem vam skušala premostiti takšne in drugačne ovire🙏.
“Ne recite drugemu ‘bo minilo’, raje mu pomagajte iti čez izziv.”
Tistim, ki me ne poznate, pa predlagam, da se na isti način zahvalite vašim učiteljem, specialnim pedagogom, logopedom, psihologom, delovnim terapevtom, fizioterapevtom, zdravnikom ipd., ki res opravljajo dobro prakso!
Ta slabim se nimate kaj zahvaljevati, čez njih se kar pritožite na višje inštance…
Ta dobrim pa lepo prosim povejte, da cenite njihov trud in skrb. Za to vam bodo hvaležni, verjemite mi!
🍀
—-
P.S. Vaših komentarjev ne bom morala spremljati, ker je nekdo takoj po tej objavi na FB dal prijavo zame zoper kršitev standardov skupnosti. Upam, da je dal vsaj kaj sočnega…
Dragi slovenceljni (https://wp.me/p9g9rJ-1X) aka tete iz ozadja, želim vam lep dan. Jutri je nov dan.
Naslednjih 24h bom izgleda imela time-out na FB. Spet… tako kot prejšnji vikend.
Nič hudega, moja družina vam je hvaležna😘! Pa hvala, ker skrbite zame in za moje duševno zdravje! Odvisnost od družabnih omrežij je velik problem 🤔😔.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj