Žal pa se prepogosto dogaja, da strokovni delavci vrtcev in šol (ali pa drugi strokovnjaki v zdravstvu) dvomijo v diagnostične ocene strokovnjakov, ko gre za aspije (osebe z motnjo avtističnega spektra – Aspergerjev sindrom), ki znajo bolje zamaskirati težave. Aspije, ki niso preveč izstopajoči. Aspije, ki niso popolnoma odmaknjeni niti preveč vedenjsko problematični. Pri aspijih, pri katerih je bolj v ospredju ADHD simptomatika, se še posebno težko opazi.
“Ko spoznaš eno osebo z avtizmom, spoznaš eno osebo z avtizmom.”
Že znotraj stroke, ki diagnosticira, je izziv v finesah. Eni bodo rekli, da je aspi, drugi bodo govorili o neverbalnih specifičnih učnih težavah, tretji le o čustvenih in vedenjskih težavah, v predšolskem obdobju pa o težavah na področju komunikacije, govora in jezika. Vprašanje je, koliko si v okviru diagnostike (tako v zdravstvu kot v šolstvu) subtilen. Ali razumeš nianse v kvaliteti v okviru posameznikovih primanjkljajev. Znakov, ki bi lahko bili tudi avtistični.
Niso vsi aspiji zaprti vase, niso vsi popolnoma asocialni. Da o aspi bejbah sploh ne govorim (za to si lahko preberete moje lanske bloge o dekletih).
Veliko aspijev je napačno diagnosticiranih ali niso nikoli odkriti. Kar še ne pomeni, da njihovi izzivi in stiske ne obstajajo. Izzivi in stiske, ki zaradi napačnih pristopov okolice lahko vodijo v duševne stiske – anksioznost, depresijo itd.
Aspiji lahko v različnih obdobjih izkazujejo različno intenziteto izzivov. Vse je odvisno od bombic in bomb, ki eksplodirajo. Od zunanjih vplivov (imunskih, presnovnih, okoljskih) na genetske aspi predispozicije.
“Ta je pa malo čuden/čudna.” Takšen odziv dobijo v okolju. In temu primerne pristope. Če bi okolica vedela, v čem je poanta, bi morda drugače odreagirala. Morda bi tudi aspi drugače občutil. Olajšanje, da ni čuden, ampak le drugačen, nevrorazličen.
Na koncu seveda ni pomembno, kakšno etiketo boš dal. Aspi ali kaj drugega. Etiketa je za druge, da bodo morda bolje razumeli in znali pravilneje pristopati. Če bodo… Kot pravi dr. Branka D. Jurišić: ali si za avtizem okužen (ga znaš razumeti in primerno postopati) ali nisi. Seveda pa, če poznaš pravi izvor izzivov, do njih tudi lažje pristopaš.
Za konec še misel avtistične osebe, o tem, kdo je “čuden”.

Komentiraj