Družabna omrežja nam omogočajo, da se povezujemo po interesih, izkušnjah in kdaj tudi skupinsko pojamramo.
Danes sem govorila z gospo, ki ima podobne izkušnje kot jaz z nevrorazličnostjo v družini. Tema je nanesla na skupine za starše s podobnimi izkušnjami in potrebo po povezovanju. Potrebo po tem, da vidimo, kako se vsi včasih lahko nemočno počutimo.
Dokler smo sami, vsak v svoji nemoči, se pogosto lahko hitro počutimo kot slabi starši.
Večno vprašanje… Ali smo dovolj dobri starši? Ali smo za naše otroke naredili vse, kar je v naši moči? Okolica nam prepogosto daje bolj negativno povratno informacijo. Obsojajoči pogledi. Nevrorazvojnih motenj ni – za vse je kriva vzgoja staršev… BS!!!
Dragi moji! Ne imejte slabe vesti, če otroka kdaj pustite, da se sam igra le zato, da si vsaj 15 minut oddahnete. Tudi mi smo lahko utrujeni. Ne rabimo biti v vsem 100%.
A to jim morate povedati: “Malo se igraj, jaz sem utrujena in rabim malo počitka. Potem pa bova skupaj to in to počela.”
Povejte možu in otrokom, da rabite pavzo, malo časa zase po naporni službi, preden se lotite vzgoje in gospodinjstva.
Recite kdaj, naj si sami pripravijo večerjo. Naj otrok sam poskrbi za domačo nalogo brez vašega nadzora. Naj se vaši otroci sami dogovorijo, kdo dobi igračo, naj sami razrešijo prepir. Naj sami ugotovijo, kako bi se igrali. In naj vam pomagajo pri domačih opravilih.
Vzemite si tudi čas za partnerja. Naj se pri tem ne pogovarjata le o obveznostih ali o otrocih. Pojdita na zmenek (tudi čez noč ali za vikend). Ali pa skupaj “žurat” s prijatelji, medtem ko babica popazi na otroke.
Pri meni so bile potrebne šok terapije, preden sem dojela, da s pavzo lahko postanem še boljši starš. Pred tem sem bila stalno v stresu. Imela sem stalen občutek, da nisem dovolj naredila. Da ja moram vedeti, kako vzgajati, še posebno, ker je to moj poklic… Tako lahko le še pregorimo.
Spočiti in zadovoljni starši bodo prej kos vsakodnevnim izzivom. Zakaj bi morali nadzirati vse?
Kaj ima to veze s skupinami za starše? Tam bodimo iskreni. Vsi smo v istem zosu. In nihče ni perfekten!
Moramo izpreči! Biti dovolj dobri starši, z napakami, ki nas delajo izjemne. Torej, dajte otroku risanko in se pocartajte z možem. Vzgoja vaših otrok vam bo za to dolgoročno hvaležna!
Komentiraj