Včeraj je bil zame nepozaben dan.
Z avtobusom sem se peljala v službo. V jutranji konici je bil avtobus nabito poln. Desno od mene gruča najstnikov, ki so zablokirali prehod do izhoda, desno od mene pa kup najstnic.
Ena od teh najstnic se je po 20 minutah vožnje začela nekontrolirano tresti, v spazmu zagrabila žensko, ki je sedela poleg, jo v tresljajih lasala in po 1 minuti napada izgubila zavest za nekaj minut.
Ljudje okoli nas so samo debelo gledali. Jaz sem jo hitro prijela, da z glavo ni razbila šipe in je zlezla name. Komaj sem jo zadrževala, vsako sekundo bi se lahko obe zrušli v nabito polnem avtobusu, ki je peljal naprej.
Začela sem kričati na najstnike poleg mene, naj jo primejo, ker je jaz ne morem več zadržati. Nihče se ni zganil. Odrinila sem jih, kričala na mulota zraven, naj se dvigne, ker jo moramo poležati. Kričala sem vozniku, naj ustavi, in ljudem okoli sebe, naj za vraga kdo pokliče rešilca.
Ustavili smo se na postaji ob UKC, skoraj vsi so šli z avtobusa. Do mene je prišla ženska, predvidoma zdravnica (sklepam po izrazih, ki jih je uporabljala): “A je pri zavesti? Je bil grand mal ali je samo izgubila zavest?” Ko sem ji rekla, da je končno pri zavesti, je nonšalantno stopila z avtobusa in mirno odšla do UKC.
Reševalce iz nekaj sto metrov oddaljene reševalne postaje smo čakali 10 minut. Na skoraj prazen avtobus so vstopali in izstopali potniki. Samo jaz in ena najstnica (sošolka) sva ostali pri omotični najstnici.
Dali sva ji vodo. Jo držali, da se ni zrušila po tleh. Jaz sem dajala navodila sošolki, kako ji naj pomaga, kaj naj naredi ko pridejo reševalci.
Reševalcem sem na kratko povedala, da je bil po mojem epi napad in koliko časa je bila nezavestna. Odpravili so me z prezirom, kaj jim težim.
V nabito polnem avtobusu ni nihče priskočil na pomoč, ko je bilo treba odreagirati. Še huje, jaz sem bila zanje motena ženska, ki je na vse kričala…
Žalostno!
Zamudila sem v službo. Edina zahvala za moje dejanje je bil dober občutek, da sem naredila nekaj koristnega😀!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj