Za nami je uspešno srečanje na temo dispraksije oz. RMK. Sestali smo se v pol manjši zasedbi, kot je bilo pričakovano glede na naval in potrebe odganjanja nekaterih, ki so se hoteli zadnje dni pridružiti.
Srčna hvala staršem, ki ste z nami delili vaše dragocene zgodbe. Srčna hvala tudi strokovnim delavcem, ki ste z mano soustvarjali predavanje.
Hvala vsem tistim, ki ste prišli kljub svojim dolgoletnim izkušnjam in izvrstni praksi. Tistim ninja specialcem, ki ste prišli poslušat in tudi slišat zgodbe staršev v svojem prostem času. Tistim staršem, ki ste bili že na mojih drugih predavanjih in tistim, ki ste bili na 100 drugih, podobnih srečanjih. Hvala za vaš čas in glas.
Predvsem pa hvala mojemu sinu, ki je povedal in pokazal svojo plat zgodbe kljub ade hade aspiju, ki se je 5 min po začetku srečanja prikradel izza ovinka. Sam pravi, da mu je bilo srečanje zelo všeč, in ga lahko še kdaj uporabim za pomočnika.
Ni mu pa bilo všeč, ker eni sploh niso govorili in so nekateri klepetali ter ga čudno gledali. “Zato pa sem se malo moral poafnati, ker mi je njihov šepet paral živce! Saj veš, kako me zvoki motijo… Lahko bi jim rekel, da me motijo, pa nisem hotel biti nevljuden.”
Tako pa je, dragi moji strokovni delavci, ki delate z našimi otroki. Dobili ste prvovrstno izkušnjo dela s to populacijo. Pa upam, da boste kaj od tega odnesli. Prav tako upam, da ste kaj odnesli od mater, ki so skozi njihove osebne izkušnje ponudile ogromno receptov za delo v šoli in doma. Tudi za delo z aspiji.
Jaz sem, v svojem morda slabem poznavanju neverbalne komunikacije, sklepala, da imate občutek kratenja vašega časa. Prav tako sem dobila vtis o vaši nejevolji zaradi sinovega afnanja. Zakaj za vraga ga nisem zaustavila… ZATO! Ker je za moje pojme super zdržal in se fenomenalno odrezal.
Morda se motim in vam delam krivico. A za sabo imam na 1000 poslušalcev in različne dinamike na srečanjih. Podoben vtis sem dobila tudi, ko sem imela predavanja za dodiplomske študente na fakulteti. Sedaj pa me isti študenti sprašujejo za nasvete in recepte. Ker jim vsi ade hade, aspi, dis* rastejo čez glavo in jih ne razumejo.
Moja vzornica in izjemna specialna pedagoginja, dr. Branka D. Jurišić, pravi: “Ali si okužen z virusom (op.a. za uvid in razumevanje naših otrok in mladostnikov) ali ne!” Če si, ti polepšajo dan in jih z levo roko obvladaš. Če pa ne, se jih boš vedno bal in ti bodo zrasli čez glavo.
Apel podobo na ogled postavi… Povratna informacija udeležencev, ki so ostali, je bila super in mi daje energijo za izvedbo podobnih srečanj v bodoče. Pod malo spremenjenimi pogoji.
Brez pay it forward in z omejitvami profilov udeležencev, ker prost vstop ne funkcionira. Naše naslednje brezplačno srečanje na temo avtizma pa bo samo za starše in mladostnike oz. odrasle z avtizmom.
Komentiraj