Pri naših otrocih so vsa leta neverjetna. Z njimi se veselimo prvega nasmeha, prvega objema, prvega raziskovanja prostora. Skrbi nas, ko zbolijo, ko padejo, ko jim vrstniki nagajajo, ko naši nagajajo drugim ipd.
Ko imam čas (takole sredi noči), berem knjigo Neverjetna leta. Neverjetna leta je projekt, ki ga v Sloveniji izvajajo že kar nekaj let. Različne inštitucije imajo delavnice za starše otrok, ki so v izziv. V Ljubljani vem za dve inštituciji: Pediatrična klinika UKC in Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana itd.
https://www.zurnal24.si/slovenija/neverjetna-leta-za-starse-243771
Projekt je zelo uspešen. Delavnic se udeležijo starši otrok z motnjami avtističnega spektra, z motnjami pozornosti, z vedenjskimi motnjami, s čustvenimi motnjami itd. Izvajalci delavnic so se intenzivno usposabljali, da lahko to izvajajo, zelo striktna so tudi navodila kako in kaj.
Udeleženci z delavnic odhajajo zelo zadovoljni. Zadovoljni, ker so končno dobili orodje, recept. Zadovoljni, ker so bili v skupini staršev s podobnimi izzivi, in so ugotovili, da niso sami.
Midva z možem kot starša dvojno izjemnih otrok komaj čakava, da se bova lahko udeležila nove delavnice.
Nekaj receptov sicer dobimo na fakulteti, v praksi doma, v praksi v službi, a zame to ni dovolj!
Ko moj otrok dela kažin in sem preutrujena,da bi umirjeno, po receptu odreagirala, ga kregam. Ko še naprej dela kažin, znorim. Če se njegovi (in moji) vedenjski izbruhi stopnjujejo, odvihra eden ali drugi v kričanju iz sobe.
To smo mi… Italjanski… Ne znamo se mirno pogovarjati, burno in čustveno se odzivamo… A se imamo radi!
Na delavnici učijo, kako v takem primeru bolj ustrezno odreagirati.
Jaz vem, da moram, a v efektu ne zmorem. Tudi moj dvojni izjemnež ne. Tudi moj mož ne.
Ker pa se vsi tega zavedamo in smo že preizkusili miren način na lastni koži, ki je fantastično deloval, je neuspeh še toliko bolj stresen. Slabo vest imam, ko v par sekundah v jezi porušim vse, kar sem prej par dni gradila.
Vendar… ko se umirimo, pridemo skupaj, se stisnemo in si rečemo: “Oprosti, ker sem naredil to in to. Danes sem jezen/žalosten/… zaradi… Nisem te želel prizadeti in te imam najrajši na svetu. Sedaj je vse v redu, jutri pa bo samo še bolje. Se bomo potrudili, da bo tako!”
Vse lepo in prav, samo kaj, ko bo kmalu spet nova priložnost za nove konflikte. To je človeško in na tem bomo zrasli, s tem se učimo.
Knjiga Neverjetna leta je v osnovi namenjena staršem predšolskih in šolskih otrok (od 2 do 8 let), a je koristna za vse. Pri nas ima častno, biblijsko mesto. Toplo jo priporočam vsem staršem in upam, da vam bodo recepti kaj pomagali. Če ne, bomo pa skupaj bentili in iskali nove rešitve.
Komentiraj