Včeraj sem prebirala objave na FB in naletela na objavo gospe z dispraksijo, ki živi v Angliji. Gospa pri svojih rosnih 50 išče nekoga, ki bi jo diagnostično ocenil, ali ima res dispraksijo. Nato ji je ena druga gospa s podobnimi težavami predlagala neko (ne)profitno organizacijo, kjer se diagnostka naredi za ‘borih’ 670 GBP.
Seveda nisem mogla biti tiho in jih vprašala, zakaj bi toliko plačali za diagnozo. Poslali so mi povezavo do strani te (ne)profitne organizacije. Tam naredijo osnovni psihološki pregled (za bolj kompleksne primere naredijo še WAIS), izpolnijo par samo-ocenjevalnih vprašalnikov in delovni terapevt jih preizkusi glede senzorne integracije. Potem dobijo papir z diagnostično oceno: sum na razvojno motnjo koordinacije oz. dispraksijo (diagnoze ne dobijo, ker jo lahko postavi le zdravnik – tega pa v dani organizaciji ni).
No, in sem še enkrat vprašala gospo, zakaj potrebuje ime za svoje izzive. Bila je precej huda, ker je imela občutek, da ji pamet solim. Odgovorila je, da rabi ime, da se bo končno bolj razumela in počutila. Ime za cca 800 EUR.
Jaz v službi dajem imena zastonj, na račun našega zdravstva… Res je, da pri nas (podobno kot v VB) nimamo inštitucije, ki bi odraslim dala imena zastonj. Nekateri strokovnjaki to pridoma izkoriščajo in računajo podobne zneske našim odraslim z dis*, Aspergerjevim sindromom, AD(H)D itd. Torej našim dvojno izjemnim…
Moj poziv je ta: če si odrasel brez diagnoze, ali res rabiš ime za svoje stanje? Jaz ti ga dam zastonj: DVOJNO IZJEMEN.
Če res nujno tudi uradno rabiš ime, pa nakaži 800 EUR eni neprofitni organizaciji v mojem imenu in ti dam mojo specialnopedagoško diagnostično oceno – ZASTONJ!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj